︎


Vroče točke Ljubljana

 
Ljudje so nam povedali, kje v mestu jim je poleti prevroče. Obravnavamo problematične lokacije, predlagamo ukrepe in zagovarjamo prostorske rešitve, ki hladijo mesto.





V povprečju bo vsako poletje v Ljubljani bolj vroče od prejšnjega.


Poletja v Ljubljani so vroča in jih je že zdaj težko prenašati.  V zadnjih 20 letih se je v mestu povečala tako povprečna temperatura (za 1,2 °C) kot število vročih dni (za 2,6 dneva)1. Zato moramo že danes začeti razmišljati, kako ublažiti poletno vročino in mesto prilagoditi na vse višje temperature.
Pešci, kolesarji in drugi uporabniki javnih prostorov imajo najboljši vpogled v to, kateri deli mesta so prevroči. Avgusta 2020 smo jih povabili, naj glasujejo za lokacije, ki jih sami zaznavajo kot vroče točke. To so izsledki naše raziskave.

       Absolutna najvišja temperatura v Ljubljani1








 

Od 7. do 25. avgusta 2020 so ljudje označili kar 699 vročih točk.










Lokacije vročih točk se ujemajo z lokacijami dejanskih toplotnih otokov.


Območje železniške in avtobusne postaje, kliničnega centra, okolica Pivovarne Union, Kotnikova in območje med Ajdovščino in Nazorjevo so med lokacijami z veliko vročimi točkami. Ti podatki se ujemajo z lokacijami toplotnih otokov, izmerjenih s satelitskim termičnim snemanjem2.

Rumena in oranžna: toplotni otoki
Rdeča: vroče točke







Zaradi vročine pešci in kolesarji že zdaj spreminjajo poti, se izogibajo nekaterim ulicam in zahtevajo več dreves.



Analiza odgovorov je pokazala:

︎ Ljudje poleti izbirajo daljše poti, samo da jim ni vroče.

︎ Zaradi vročine sploh ne hodijo na nekatere lokacije v mestu.

︎ Nekateri zaradi vročine več uporabljajo avto in manj hodijo in kolesarijo.

︎ Problematične so predvsem lokacije, kjer se je treba ustaviti in čakati, npr. križišča.



︎ Veliko ljudi si želi več dreves in večja drevesa.

︎ Želijo manj asfalta, betona in manj parkirišč.
︎ Številni že zdaj podpirajo ukrepe za blaženje podnebnih sprememb.

︎ Nekateri tudi sami predlagajo, kako bi lahko izboljšali klimo v mestu.




Katere lokacije so bile izglasovane in kako jih lahko ohladimo?3


Slovenska cesta

Št. glasov: 49

Možni ukrepi:
  • Ohranitev odprtih arkad
  • Senčenje postaj LPP
  • Vzpostavitev vodnjaka med Namo in Konzorcijem
  • Vertikalno zelenje na fasadah
  • Ohranitev dreves na trgu pred Dramo
  • Zasaditev drevoreda ob NUK II





Celovška cesta

Št. glasov: 48

Možni ukrepi:
  • Zasaditev drevoredov na vse zelenice ob cesti
  • Dodatne senčnice ob avtobusnih postajah




Soseska Župančičeva jama

Št. glasov: 47

Možni ukrepi:
  • Vzorčna soseska za novo zeleno mestno politiko
  • Spodbujanje urbanega vrtnarjenja in ozelenitev v zasebnih atrijih
  • Več zelenja in več sence ob prenovi ploščadi pri Svetilniku
  • Ozelenitev ulic z večjimi drevesi
  • Nadomeščanje parkirnih mest z zelenimi otoki




Križišče Ajdovščina

Št. glasov: 27

Možni ukrepi:
  • Začasne senčnice na križiščih z Gosposvetsko in Dalmatinovo
  • Pogozditev ploščadi med Figovcem in Argentinskim parkom
  • Zelene strehe in zelene fasade novega minipleksa
  • Ureditev odprte vodne površine pred Metalko




Križišče Vilharjeva - Železna cesta

Št. glasov: 10

Možni ukrepi:
  • Bujna ozelenitev obstoječih travnatih površin
  • Nadaljevanje drevoreda ob Vilharjevi
  • Strožje smernice ob izgradnji novega potniškega centra
  • Začasna ureditev izhoda iz železniške postaje




Avtobusno postajališče Klinični center

Št. glasov: 6

Možni ukrepi:
  • Vzpostavitev več klopi in nadstrešnic vzdolž Zaloške
  • Odprtje parka pred Onkološkim inštitutom proti cesti





Urbana oprema: postajališča LPP

Št. glasov: 45

Možni ukrepi:
  • Nov natečaj za nadgradnjo tipskih postajališč
  • Boljša zaščita pred močnim dežjem
  • Več sence
  • Drugačno tlakovanje








Glede na to, kako bodo podnebne spremembe vplivale na Ljubljano, posamezni ukrepi za ohlajanje ne bodo dovolj. Javni prostor moramo začeti načrtovati drugače.



︎ Več in bolj pestro zelenje

︎ Več vodopropustnih površin

︎ Kvalitetno vzdrževane površine

︎ Trajnost okolju prijaznih posegov

︎ Vključenost uporabnikov

︎ Udobje za pešce in kolesarje, privlačen javni prevoz

︎ Manj avtomobilov








Kaj to pomeni v praksi?4








Kako naprej?


V Ljubljani:
Zemljevid in ukrepe smo predali predstavnikom Mestne občine Ljubljana. Ukrep, ki ga bodo uresničili najprej, je zasaditev drevoreda ob Celovški cesti.  

V drugih slovenskih mestih:
Za raziskavo smo uporabili brezplačno in prosto dostopno orodje. Pišite nam, če jo hočete ponoviti. Osnovne principe načrtovanja javnega prostora za blaženje posledic podnebnih sprememb bi morala upoštevati vsa slovenska mesta.







Vroče točke je projekt prostoRoža. Sledite nam na Instagramu, Facebooku, Twitterju & se prijavite na naše e-novice.

Projekt Vroče točke je del Podnebnega programa Mreže za prostor, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Sklada za podnebne spremembe.

VIRI:
0. Raziskava Vroče točke.
1. Kučić, Lenart J. Analiza temperatur na stari celini: v evropskih mestih je vse bolj vroče. Pod črto. Vir podatkov: ECMWF, preračuni EDJNet ()
2. Komac, B., Loose, A., Pavšek, M., Čermelj, S., Oštir, K., Kokalj, Ž. and Topole, M., 2016. Urban heat island in the Ljubljana city. In Counteracting Urban Heat Island Effects in a Global Climate Change Scenario (pp. 323-344). Springer, Cham.
3. prostoRož. Vroče točke Ljubljana - Predlogi ukrepov za izglasovane lokacije. Prvi osnutek za Mestno občino Ljubljana.
4. Cuulbox. Cesta prihodnosti.
5. Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Dolgoročna podnebna strategija Republike Slovenije do l. 2050 - osnutek Ver 3.2.

Vroče točke, 2020