Vroče točke Ljubljana
Ljudje so nam povedali, kje v mestu jim je poleti prevroče.
Obravnavamo
problematične lokacije, predlagamo ukrepe in zagovarjamo prostorske rešitve, ki hladijo mesto.
V povprečju bo vsako poletje v Ljubljani bolj vroče od prejšnjega.
Poletja v Ljubljani so vroča in jih je že zdaj težko prenašati. V zadnjih 20 letih se je v mestu povečala tako povprečna temperatura (za 1,2 °C) kot število vročih dni (za 2,6 dneva)1. Zato moramo že danes začeti razmišljati, kako ublažiti poletno vročino in mesto prilagoditi na vse višje temperature.
Pešci, kolesarji in drugi uporabniki javnih prostorov imajo najboljši vpogled v to, kateri deli mesta so prevroči. Avgusta 2020 smo jih povabili, naj glasujejo za lokacije, ki jih sami zaznavajo kot vroče točke. To so izsledki naše raziskave.

Absolutna najvišja temperatura v Ljubljani1
Od 7. do 25. avgusta 2020 so ljudje označili kar 699 vročih točk.

Lokacije vročih točk se ujemajo z lokacijami dejanskih toplotnih otokov.
Območje železniške in avtobusne postaje, kliničnega centra, okolica Pivovarne Union, Kotnikova in območje med Ajdovščino in Nazorjevo so med lokacijami z veliko vročimi točkami. Ti podatki se ujemajo z lokacijami toplotnih otokov, izmerjenih s satelitskim termičnim snemanjem2.

Rumena in oranžna: toplotni otoki
Rdeča: vroče točke
Rdeča: vroče točke
Zaradi vročine pešci in kolesarji že zdaj spreminjajo poti, se izogibajo nekaterim ulicam in zahtevajo več dreves.
Analiza odgovorov je pokazala:
︎ Ljudje poleti izbirajo daljše poti, samo da jim ni vroče.
︎ Zaradi vročine sploh ne hodijo na nekatere lokacije v mestu.
︎ Nekateri zaradi vročine več uporabljajo avto in manj hodijo in kolesarijo.
︎ Problematične so predvsem lokacije, kjer se je treba ustaviti in čakati, npr. križišča.
︎ Ljudje poleti izbirajo daljše poti, samo da jim ni vroče.
︎ Zaradi vročine sploh ne hodijo na nekatere lokacije v mestu.
︎ Nekateri zaradi vročine več uporabljajo avto in manj hodijo in kolesarijo.
︎ Problematične so predvsem lokacije, kjer se je treba ustaviti in čakati, npr. križišča.
︎ Veliko ljudi si želi več dreves in večja drevesa.
︎ Želijo manj asfalta, betona in manj parkirišč.
︎ Številni že zdaj podpirajo ukrepe za blaženje podnebnih sprememb.
︎ Nekateri tudi sami predlagajo, kako bi lahko izboljšali klimo v mestu.
Katere lokacije so bile izglasovane in kako jih lahko ohladimo?3
Slovenska cesta
Št. glasov: 49Možni ukrepi:
-
Ohranitev odprtih arkad
- Senčenje postaj LPP
-
Vzpostavitev vodnjaka med Namo in
Konzorcijem
-
Vertikalno zelenje na fasadah
-
Ohranitev dreves na trgu pred Dramo
- Zasaditev drevoreda ob NUK II

Celovška cesta
Št. glasov: 48Možni ukrepi:
- Zasaditev drevoredov na vse zelenice ob cesti
- Dodatne senčnice ob avtobusnih postajah

Soseska Župančičeva jama
Št. glasov: 47Možni ukrepi:
-
Vzorčna soseska za novo zeleno mestno politiko
-
Spodbujanje urbanega vrtnarjenja in ozelenitev v zasebnih atrijih
-
Več zelenja in več sence ob prenovi ploščadi pri Svetilniku
-
Ozelenitev ulic z večjimi drevesi
-
Nadomeščanje parkirnih mest z zelenimi otoki

Križišče Ajdovščina
Št. glasov: 27Možni ukrepi:
-
Začasne senčnice na križiščih z Gosposvetsko in Dalmatinovo
-
Pogozditev ploščadi med Figovcem in Argentinskim parkom
-
Zelene strehe in zelene fasade novega minipleksa
-
Ureditev odprte vodne površine pred Metalko

Križišče Vilharjeva - Železna cesta
Št. glasov: 10Možni ukrepi:
-
Bujna ozelenitev obstoječih travnatih površin
-
Nadaljevanje drevoreda ob Vilharjevi
-
Strožje smernice ob izgradnji novega potniškega centra
-
Začasna ureditev izhoda iz železniške postaje

Avtobusno postajališče Klinični center
Št. glasov: 6Možni ukrepi:
-
Vzpostavitev več klopi in nadstrešnic vzdolž Zaloške
- Odprtje parka pred Onkološkim inštitutom proti cesti

Urbana oprema: postajališča LPP
Št. glasov: 45Možni ukrepi:
-
Nov natečaj za nadgradnjo tipskih postajališč
-
Boljša zaščita pred močnim dežjem
- Več sence
- Drugačno tlakovanje

Glede na to, kako bodo podnebne spremembe vplivale na Ljubljano, posamezni ukrepi za ohlajanje ne bodo dovolj. Javni prostor moramo začeti načrtovati drugače.
︎ Več in bolj pestro zelenje
︎ Več vodopropustnih površin
︎ Kvalitetno vzdrževane površine
︎ Trajnost okolju prijaznih posegov
︎ Vključenost uporabnikov
︎ Udobje za pešce in kolesarje,
privlačen javni prevoz
︎ Manj avtomobilov
Kaj to pomeni v praksi?4

Kako naprej?
V Ljubljani:
Zemljevid in ukrepe smo predali predstavnikom Mestne občine Ljubljana. Ukrep, ki ga bodo uresničili najprej, je zasaditev drevoreda ob Celovški cesti.
V drugih slovenskih mestih:
Za raziskavo smo uporabili brezplačno in prosto dostopno orodje. Pišite nam, če jo hočete ponoviti. Osnovne principe načrtovanja javnega prostora za blaženje posledic podnebnih sprememb bi morala upoštevati vsa slovenska mesta.
Vroče točke je projekt prostoRoža.
Sledite nam na Instagramu, Facebooku, Twitterju & se prijavite na naše e-novice.
Projekt Vroče točke je del Podnebnega programa Mreže za prostor, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Sklada za podnebne spremembe.
Projekt Vroče točke je del Podnebnega programa Mreže za prostor, ki ga sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor s sredstvi Sklada za podnebne spremembe.
VIRI:
0. Raziskava Vroče točke.
1. Kučić, Lenart J. Analiza temperatur na stari celini: v evropskih mestih je vse bolj vroče. Pod črto. Vir podatkov: ECMWF, preračuni EDJNet ()
2. Komac, B., Loose, A., Pavšek, M., Čermelj, S., Oštir, K., Kokalj, Ž. and Topole, M., 2016. Urban heat island in the Ljubljana city. In Counteracting Urban Heat Island Effects in a Global Climate Change Scenario (pp. 323-344). Springer, Cham.
3. prostoRož. Vroče točke Ljubljana - Predlogi ukrepov za izglasovane lokacije. Prvi osnutek za Mestno občino Ljubljana.
4. Cuulbox. Cesta prihodnosti.
5. Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Dolgoročna podnebna strategija Republike Slovenije do l. 2050 - osnutek Ver 3.2.
0. Raziskava Vroče točke.
1. Kučić, Lenart J. Analiza temperatur na stari celini: v evropskih mestih je vse bolj vroče. Pod črto. Vir podatkov: ECMWF, preračuni EDJNet ()
2. Komac, B., Loose, A., Pavšek, M., Čermelj, S., Oštir, K., Kokalj, Ž. and Topole, M., 2016. Urban heat island in the Ljubljana city. In Counteracting Urban Heat Island Effects in a Global Climate Change Scenario (pp. 323-344). Springer, Cham.
3. prostoRož. Vroče točke Ljubljana - Predlogi ukrepov za izglasovane lokacije. Prvi osnutek za Mestno občino Ljubljana.
4. Cuulbox. Cesta prihodnosti.
5. Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Dolgoročna podnebna strategija Republike Slovenije do l. 2050 - osnutek Ver 3.2.